Gastronomija

Puljske restavracije ponujajo obilo izvrstnih specialitet

Nemirna istrska zgodovina je pustila sledi tudi v kulinariki. Vpliv italijanske, srednjeevropske, še posebej pa avstrijske, madžarske in slovanske kuhinje se čuti tudi v puljskih restavracijah, kjer je ponudba jedi zares raznolika in bogata. Tukaj lahko poskusite jedi z morskimi sadeži, vendar tudi specialitete celinske Istre.

Tudi v Pulju, kot v večini istrskih mest, ne pozabite poskusiti ribjih specialitet, izmed katerih naj samo omenimo jedi z morskim vragom, brancinom ali pač škampe v slastni buzari, kar je zgolj delček številnih poslastic. Tukaj ne gre zamuditi tudi školjk izjemnega okusa, kot so dondole, mušule, kapešante ali kanaštrele, zahvaljujoč čistemu podmorskemu svetu. Izvrstne so tudi ostrige z nekaj kapljic limone.

V Pulju vam bodo postregli s čudovitimi brodeti, vsekakor pa poskusite tudi črno rižoto iz sip. Ljubiteljem modre ribe priporočamo sardele na savor. Gre za hladno jed, pripravljeno iz ocvrtih sardel v omaki iz olja, čebule, kisa in začimb.

Vendar niso vsi navdušeni nad ribami in ribjimi specialitetami. Ni strahu, da boste ostali lačni, saj Pulj razpolaga s široko izbiro številnih drugih jedi. Namreč, puljske restavracije strežejo pravo poslastico za predjed – istrski pršut, eno najbolj znanih istrskih blagovnih znamk, ki ima poseben okus zaradi načina priprave in dozorevanja, suši se pa na burji. V restavraciji naročite pršut, narezan z nožem, saj s tem dobi poseben čar.

Tako imenovane fritaje ali omlete so tradicionalne jedi, ki se v Pulju pripravljajo na različne načine. Poskusite fritaje z divjimi šparglji, s prostorastočimi rastlinami, bogatimi s kalijem ter z vitamini A, B in C. Fritaje se pripravljajo tudi s suhimi klobasami, mlado čebulo, tartufi itn. Vsaka zase je šarmantna na svoj način.

Tukaj se okrepite tudi z mineštro, tradicionalno gosto juho. Osnovni sestavini sta krompir in fižol, katerima se dodaja pešt (pripravek iz slanine in česna). Ta specialiteta zaživi v svojem polnem okusu, ko se ji dodajo bobići (mlada koruza) in v možnarju zdrobljena koruza, čudovita je tudi s slanci (čičerko) ali farom (ječmenom). V mineštre se pogostokrat dodaja kost od istrskega pršuta, še bolj specifičen okus pa ima tista s koromačem. Mineštra, kateri se poleg osnovnih sestavin krompirja in fižola pridruži še kislo zelje, se imenuje jota.

Vpliv italijanske kuhinje se najbolj okusi v celi vrsti izvrstnih testenin, ki so vam na voljo v istrskih restavracijah. Najbolj znani so fuži in njoki. Fuži se pripravljajo iz jajc, moke in vode. Iz teh sestavin zamesite gladko testo, razvaljajte ga in oblikujte pravokotnike, zatem pa robove izrezanih kosov stisnite skupaj.

Njoki se pripravljajo iz testa, ki ga naredite iz moke, jajc in krompirja. Fuži in njoki so najpogosteje postreženi z različnimi omakami, ki jo v Pulju imenujejo šuga, najbolj tradicionalna pa je omaka žgvacet, pripravljena iz čebule, paradižnika, kokošjega mesa in začimb.

Vsekakor pa niso odveč ravioli, pljukanci, pasutice ali makaruni na žlico. Ravioli so testenina, polnjena z raznimi nadevi, najbolj razširjeni pa so labinski krafi (polnjeni z zmesjo sira, jajc, orehov in rozin). Vegetarijancem priporočamo posutice (podobno blekom) s svežim zeljem, ki z dodatkom oljčnega olja in česna dobijo svoj specifičen okus.

Po vsaki jedi pa se praviloma prileže še kaj sladkega. V Pulju vam bodo postregli z odličnimi sladicami, izmed katerih so najbolj tradicionalne kroštule, fritule (pustni sladici) in cukerančići (cukarini – istrsko pecivo z žganjem). Nikar pa ne zavrnite ponujenih poslastic, ki jih tukaj poznajo kot povetice (potica brez orehov) ali pač breskvic. Temu dodajmo še tipičen istrski muškat, vino z izrazito dišavo s polsladko cvetico, in vaše doživetje bo popolno.

V zadnjih letih je Istra zavzela vodilno vlogo v proizvodnji kakovostnih hrvaških vin. Nekoč se je vino delilo na rdeča in bela, danes pa v puljskih vinotekah lahko poskusite borgonjo in hrvatico, poleg številnih visokokakovostnih sort, priznanih po celem svetu, kot so chardonnay, sivi in beli pinot, merlot, cabernet ter sauvignon. Najbolj znani sorti vina istrskega vinorodnega področja sta vsekakor malvazija in teran. Sinonim za belo vino v Istri je malvazija, ki se prideluje iz avtohtonega belega grozdja, istrska sorta pa je suha in slamnato-rumene barve. Po besedah strokovnjakov je najboljša v letu, ko je pridelana.

Tako kot je malvazija predstavnica belega vina, je teran predstavnik črnih vin. Zanj je značilna izrazita obarvanost, skoraj vijolična, tako kot malvazija pa tudi teran doseže svoj poln okus v letu pridelave. Malvazija je najprimernejša ob jedeh z morskimi sadeži, rižotah in testeninah, teran pa je odličen v kombinaciji z istrskim pršutom in jedmi iz divjačine.

Teran se prav tako uporablja pri pripravi istrske supe – specifične jedi ali za nekatere pijače, v kolikor vam je ljubše. Namreč, supa se pripravlja na ta način, da zapečen kruh in sladkor prelijete s teranom in to v istrski bokaleti (lončeni posodi), temu pa dodate še malo olja, popra in soli. Supa se jé z žlico, ob tem pa je dobrodošlo tudi vino.

V puljskih restavracijah vam bodo postregli tudi tartufe – redko in dragoceno gobo, ki raste pod zemljo v srcu Istre. Za jedi iz tartufov pravijo, da so gastronomski vrhunec. Tukaj vam bodo pripravili tudi fuže in njoke s tartufi, ko se pa boste navadili na njihov specifičen okus in vonj, pa nikar ne pozabite poskusiti biftek ali sir s tartufi. Istrski tartuf je eden najbolj dragocenih tartufov na svetu, prav v Istri pa je bil najden najtežji tartuf na svetu, ki je zapisan v Guinessovo knjigo rekordov. Odveč pa ni informacija, da je prav tartuf eden izmed najbolj znanih afrodiziakov.